Zgodbe na plaži

– Daj no, draga, še malo, – je vroče šepetala Jeannette.

– Izgleda kot, da je naš fantek izgubil bojni duh, – je rekla Linda, ob težkih vzdihih. Jeannette je takoj položila roke na njegov vrat in ga začela daviti. Marko je hropel in poskušal odriniti Lindo od sebe. Toda z zvezanimi rokami in nogami je bilo nemogoče obvladati to velikanko.

– Tako, tako močneje ga ogrej, – je hropela Linda in ni ustavljala norega poskakovanja. Potem je Jeannette vzela dolg satenast šal iz svojega nahrbtnika, ga ovila okoli vratu prestrašenega Marca in ga začela zategovati. Telo moškega se je streslo v krču, nato pa se je zmehčalo in obležalo.

Telo moškega se je streslo v krču, nato pa se je zmehčalo in obležalo. Jeannette se je ulegla poleg prijateljice in je njeno telo pokrivala z lahkimi poljubi.

– Mislim, da sva pretiravali z njim, – je rekla Linda s sproščenim glasom.

– Da, seks z dvema vročima dekletoma ni šala, – je z nasmeškom povedala Jeannette: – Kaj bova zdaj?

– Morava oditi, takoj! Dobro je, da sva mu dali za prijavo lažna potna lista… Vstani, hitro se morava spraviti od hiše. Snemi lisice, bodo še prav prišle, – je naročila Linda.

Dekleti sta v desetih minutah spakirali svoja nahrbtnika, zapustili stanovanje in odšli v neznano smer.

Marko pa je bil res srečko. Kmalu je prišel k sebi, zajel je sapo in zadihal. Seveda se je z veliko težavo spravil s postelje, prišel je v prvo nadstropje in poiskal nož, da je lahko odstranil lepilni trak z otečenih delov telesa. Šepajoč in z roko na srcu je moški šel domov.

V jazz baru so še vedno gorele barvne luči in slišali so se veseli glasovi. Toda za nadaljevanje večera s prijatelji Marko ni imel nobene želje več.

Potovanje moških čevljev

Na pultu majhne trgovine italijanskih čevljev je dolgo časa stal par modnih moških čevljev. Šivani iz čvrstega črnega usnja, elegantni in bleščeči so privlačili pogled mimoidočih. Vsak mimoidoči je z občudovanjem gledal razkošne čevlje, ki so stali na polici pod svetlobo dveh velikih svetilk. Ampak, na žalost, nihče iz kakršnegakoli že razloga ni kupil tega para! Ljudje so izbirali skromne rjave čevlje, lahke superge, luksuzni lepotci pa niso dobili novega lastnika.

Črni čevlji so zavistno gledali, kadar so njihove srečne brate dajali v kartonaste škatle in jih odnesli iz trgovine. Nekateri so jih obuli kar tukaj, v trgovini, stare pa so vrgli v smeti. Zdelo se jim je, da so srečneži odšli v neznan čudovit svet. Res je, da se je iz okna videl samo kos pločnika in pult v vinoteki, vendar se je življenje izven trgovine zdelo čudovito.

Na ozki ulici so ljudje nenehno hodili v različnih obuvalih. Tu bele superge poznano zasukajo pedale kolesa. Mokasinke z živimi barvami se hitro zasučejo na skateboardu. Mimo so prikorakali staromodni čevlji s sponkami… Vsak par je imel svojo zgodbo. Sprva so čevlji iz pulta skušali uganiti, v katerih hišah vsi ti čevlji, superge, elegantni ženski salonarji prebivajo, po katerih cestah morajo hoditi, kakšno storitev opravljati.

– Tisti težki škornji so zagotovo vsak dan na gradbišču! – je rekel desni čevelj, duhovitejši in zgovornejši. – Poglej, njihovi nosovi so zamazani s cementom!

– Tiste superge so bile nedavno v težavah, – je rekel levi, – polite so z nečim temnim… Vino, ali morda kri?

Gradila sta različice, sestavljala romantične in detektivske zgodbe o življenju drugih čevljev. Odlična pomoč je bila TV, ki so jo od jutra do večera gledali prodajalci v trgovini. Tam sta iskala navdih za svoje zaplete. Toda postopoma sta postajala utrujena od fantaziranja. Od brezdelja sta postala jezna in začela sta se prepirati.

– Kako sem naveličan tega nesmiselnega trgovinskega življenja! – je desni čevelj jezno vzkliknil.

– Vsaki dan je enak! In ti srečni čevlji hodijo cel dan po zanimivih krajih, potujejo, koristijo ljudem… in midva sva tu!

– Prav imaš, bratec, – je zavzdihnil levi.

– Kaj počneva tukaj? Gledava koščke tujih življenij in si izmišljava zgodbice.

– Lepo je, seveda, da imava poseben položaj, – je omenil desni, – da sva postavljena nad množico čevljev, če bi to lahko tako rekel. V čast nama je, da sva vsem na očeh… Vendar je rutina dolgočasna! Brez gibanja lahko postaneva topa!

– Pred kratkim sem klepetal s športnimi čevlji, katerih lastnik je stal pri našem pultu, – je dejal levi, – in slišal sem toliko zanimivih stvari! Ti športni čevlji gredo vsak teden v gore. Samo predstavljaj si, bratec, snežni vrhovi, slapovi, divji jeleni na ozkih stezah…

Levi je govoril z zavistjo in kar drhtel, ko si je predstavljal udarce mrzlega gorskega vetra. Bil je romantičen v srcu, vendar se je bal sprememb.

– Hej ti! – je odvrnil desni zaničevalno,

– Kakšne gore! Usoda nama je dala višjo nalogo. Morava sijati v najvišjem svetu, pokazati se morava v gledališčih in dragih restavracijah, spremljati čudovite ženske čevlje na visokih petah. Vsak moški, ki naju obuje, se bo takoj počutil močnega in samozavestnega. Veš, kaj ženske cenijo na moških? Najprej čevlje s stilom!

Desni čevelj je bil pametnejši od njegovega brata dvojčka. V svoji mladosti, v trgovini s čevlji, je veliko govoril z izkušenimi čevlji skladiščarja.

– Predstavljaj si, kako pomembna je najina vloga pri človekovem ljubezenskem flirtanju! – je nadaljeval desni v impozantnem tonu.

– Medtem ko najin lastnik zapeljuje damo, morava midva zapeljati njene lepe čevlje. Prižeti se k njima, se dotakniti najskrivnejših krajev, vdihniti vonj kože, iz katere so šivani…

Levi čevelj je sramežljivo vprašal:

– In potem? No, potem ko bomo uživali v vonju?

Desni se je nasmehnil. Kako skromna je še vedno bratova fantazija!

– Hej, fantek, kako malo veš o življenju! Potem pride na vrsto tisto najbolj izvrstno, kar je obutvi na voljo! Ko se moški in ženska raziskujeta v spalnici, temu sledi čudovito nadaljevanje. Videla bova najvišjo manifestacijo človeške ljubezenske strasti… Kaj je lahko še lepšega?